OECD je objavil primerjalne podatke o zdravju in dosegljivosti zdravstvenih storitev v državah članicah OECD. Slovenija je v letu 2011 za zdravje porabila skupno 8,9% BDP, kar je manj v primerjavi s povprečjem držav članic OECD, ki je 9,3%. Daleč največji delež za zdravje porabijo Združene države Amerike (17,7%), v Evropi pa Nizozemska, Francija in Nemčija (čez 11%).

Slovenija se uvršča pod povprečje držav članic OECD tudi v skupni porabi per capita, saj nameni posameznemu prebivalcu 2421 USD, medtem ko je povprečje držav članic OECD 3339 USD. Potrošnja na področju zdravja se je v Sloveniji stalno zviševala od leta 2000 do 2009, v letu 2010 je padla za 2,3% in ostala na isti ravni tudi v letu 2011, kar se je zgodilo tudi v nekaterih drugih evropskih državah zaradi recesije in potrebe po konsolidaciji javnih financ. V vseh državah članicah OECD je javni sektor glavni vir financiranja zdravstva, tu je Slovenija s 73,7% celo malo nad OECD povprečjem. Slovenija je imela v letu 2011 2,5 zdravnika na 1000 prebivalcev, kar je precej pod povprečjem OECD, ki je 3,2. Število postelj v bolnišnicah je bilo 4,6 na 1000 prebivalcev, kar je primerljivo z drugimi državami članicami OECD, saj je skoraj v vseh to število padlo, zmanjšuje pa se tudi povprečno število dni ležanja v bolnicah in povečuje število dnevnih operacij. V večini držav članic OECD se je pričakovana življenjska doba v zadnjih dekadah močno povečala, in sicer zaradi izboljšanja življenjskih pogojev, dostopnosti javnega zdravstva in napredka v zdravstveni oskrbi. Leta 2011 je bila pričakovana življenjska doba v Sloveniji 80,1 let (kar je enako OECD povprečju), najvišjo je imela Švica z 82,7 let.