UVOD

 

Vprašanje revščine ni samo preprosto vprašanje višine dohodkov posameznika, temveč je povezano tudi z drugimi vidiki človekovega življenja. Poročilo OZN o človekovem razvoju 2013 vsebuje dva načina merjenja revščine. Prvi način je opredeljuje revščino zgolj v okviru dohodkov (income poverty) in pomeni preživetje z manj kot 1,25 USD na dan. Drugi način je t.i. večrazsežnostni indeks revščine (Multidimensional Poverty Index – MPI), ki meri tri vidike (zdravje, izobrazba in življenjski standard) in 10 kazalnikov (prehranjevanje, smrtnost otrok, doba šolanja, prisotnost pri pouku, gorivo za kuhanje, zdravstveno varstvo, voda, elektrika, vrsta tal v bivališču in premoženje), ki so vsi enako pomembni in odražajo nekatere razvojne cilje tisočletja in mednarodne standarde revščine.

 

V zadnjih desetih letih je bil napredek v več kot 40 državah v razvoju hitrejši kot je bilo pričakovano. Od 22 revnih držav v skladu z indeksom revščine, jih je 18 zelo znižalo indeks in večina jih je zmanjšala večrazsežnostno revščino hitreje kot income poverty.

 

Nadalje poročilo ugotavlja, da gospodarska rast sama po sebi ne pomeni nujno tudi napredka človekovega razvoja. Politike, usmerjene v odpravo revščine in vlaganje v človekove sposobnosti preko izobraževanja, prehranjevanja in zdravja, lahko pripeljejo do ustreznih zaposlitev in dolgoročno zagotavljajo trajnostni razvoj. Poročilo opredeljuje štiri vidike trajnostnega razvoja: zagotavljanje enakosti, vključevanje državljanov, nadzor vplivov na okolje in ustrezno upravljanje z demografskimi spremembami.

 

Resolucija ZN 65/309 spodbuja bolj celosten pristop k razvoju, temelječem na sreči in blagostanju in v ta namen predlaga državam, da razvijejo ukrepe in politike, ki bodo to upoštevale. Merjenje kakovosti življenja in napredka v državah v razvoju v OECD sega preko golega merjenja BDP, ampak kakovost življenja zaobjema več (ne)ekonomskih dejavnikov, ki tako ali drugače vplivajo na človekovo življenje.

 

Mnenje Ekonomsko – socialnega odbora (SOC/405) o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo v zvezi z revščino priporoča (povzeto):

 

• vlade, socialni partnerji in civilna družba si morajo deliti odgovornost za odpravo revščine, saj ta pomeni kratenje človekovih pravic;

• gospodarski, finančni, zaposlitveni in socialni ukrepi v strategiji Evropa 2020 morajo biti politično usklajeni in morajo skupaj prispevati k socialni koheziji;

• strogi varčevalni ukrepi ne smejo povečati tveganja za revščino in pripraviti je treba učinkovito oceno socialnega učinka ter o njej razpravljati;

• strategijo dejavnega vključevanja je treba izvajati kot celostni pristop, da se zagotovi ustrezna dohodkovna podpora, vključujoč trg dela in dostop do kakovostnega dela in storitev;

• večjo pozornost je treba nameniti zmanjševanju neenakosti ter krepitvi temeljnih človekovih pravic, tudi s pravičnejšo porazdelitvijo dohodka in izvajanjem horizontalnih socialnih klavzul iz Lizbonske pogodbe;

• prav tako je treba bolj poudariti vlaganje v človeški kapital z vseživljenjskim učenjem prek izobraževanja in usposabljanja, vključno z boljšim pridobivanjem znanj in sposobnosti, ki ustrezajo potrebam na trgu dela in zunaj njega;

• s strukturiranim dialogom na ravni EU in nacionalni ravni ter ustrezno podporo s sredstvi EU je treba okrepiti sodelovanje zainteresiranih strani civilne družbe v platformi, vključno z revnimi osebami, nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji. EESO bi moral sodelovati in imeti ključno vlogo pri tem dialogu in letni konvenciji;

• povečati je treba financiranje EU, namenjeno zmanjšanju revščine, še posebej strukturne sklade, si prizadevati za poenostavitev postopkov, izboljševanje preglednosti in spremljanje dejanskega izvajanja;

• socialno odprto metodo koordinacije je treba okrepiti, kar vključuje razvoj nacionalnih strategij za socialno zaščito in vključevanje ter akcijske načrte na nacionalni in lokalni ravni. Treba je pojasniti povezavo metode z vodilno pobudo o revščini.

 

Mnenje EESO neposredno ne vsebuje načinov merjenja revščine in napredka za njeno odpravo, vendar na splošno priporoča izboljšanje preglednosti in spremljanja dejanskega stanja glede financiranja odpravljanja revščine. Hkrati pa poudarja vidike človekovega življenja, ki kažejo na to, da tudi EU revščino dojema širše, ne samo kot income poverty, temveč kot večdimenzionalen problem.

 

STALIŠČE ZA RAZPRAVO

Menimo, da je pri opredelitvi (kar posledično vpliva tudi na merjenje in kazalnike) potrebno upoštevati tako dohodke kot druge vidike, ki lahko kažejo na kakovost človekovega življenja in ki tudi vplivajo njegovo zadovoljstvo v življenju. To so: stanovanjske razmere, dostopnost zdravstvene oskrbe, (ne) zaposlenost, socialno izključenost itd. EU v okviru strategije Evropa 2020 za doseganje krovnega cilja zmanjšanje revščine meri tri kazalnike: stopnjo tveganja revščine, veliko materialno pomanjkanje in odstotek ljudi, ki živi v gospodinjstvih z brezposelnimi osebami.

Revne osebe težko zastopajo svoje interese v postopkih sprejemanja reform, ki so odraz krize na različnih področjih in zato je njihov položaj potrebno posebej upoštevati pri pripravi gospodarskih, davčnih, socialnih, zdravstvenih in šolskih reform, katerih namen je zmanjšanje javne porabe. To spet kaže na dejstvo, da je potrebno stopnjo revščine ugotavljati z različnimi kazalniki, ne samo meriti z mesečnimi oziroma dnevnimi dohodki na osebo ali družino, čeprav so ti pomemben pokazatelj dejanskega stanja.

Eden pomembnih dejavnikov oziroma pokazateljev revščine je po našem mnenju ravno dostopnost do kakovostnih storitev (vključno z zdravstvenimi, energetskimi, informacijskimi), dostopnost stanovanj, dostopnost do izobraževanja na vseh ravneh. Zanimiva je npr. povezava med revščino in zdravjem, saj EESO v mnenju izpostavlja, da je revščina eden ključnih socialnih dejavnikov slabega zdravja. Naše mnenje je, da je potrebno ugotavljati tudi zadovoljstvo človekova s svojim življenjem in torej upoštevati subjektivno oceno, ki skupaj z objektivnimi kazalniki daje celovito sliko o položaju posameznika ali gospodinjstva.

 

Vaša mnenja nam pošljite na elektronski naslov info@skup.si