UVOD

 

 

OECD je v sodelovanju s svojim OECD Development Centre’s Global Network of Foundations Working for Development – “netFWD” v letu 2014 vodil postopek sodelovanja javnosti pri oblikovanju priporočila na področju financiranja mladih oz. družbenih naložb v mlade.

 

Končna študija, izdana v mesecu februarju 2014 je dostopna na spletni strani netFWD study "Philanthropy and Youth Empowerment - Foundations' Innovative Approaches to Support Youth"

 

 

Namen študije je bil analizirati inovativne pristope k financiranju aktivacije mladih oz. naložb v njihovo znanje, razvoj ter zaposlitvene možnosti. V ta namen je bilo opravljenih tudi 11 študij primerov dobrih praks, zlasti s poudarkom na inovativnih podpornih mehanizmih za mlade. Namen študije je bil tudi v ugotovitvi trendov razvoja na tem področju, obenem pa v usmerjanju financerjev (ustanove in druge zasebne in javne institucije) ter javnih politik na področju razvoja dobrih praks. Vse skupaj z namenom doseči čim večji družbeni učinek na ciljno skupino mladih.

 

OKVIR

 

Število mladih med 10 in 24. letom v svetovnem merilu je cca. 1.8 mrd. Skoraj 90% omenjenih mladih živi v državah v razvoju, kjer tvorijo pomemben del populacije. Številne države v razvoju se zavedajo problema oz. nujnosti vključevanja mladih v družbeno življenje ter na trg dela. Tudi države z razvito demokracijo se srečujejo s problemom vključevanja mladih, zlasti glede na v zadnjih letih naraščajočo brezposelnost (npr. v okviru Evropske unije).

 

Tovrstna prizadevanja so lahko uspešna le ob sodelovanju številnih deležnikov, ki delujejo na področju mladih. Med njimi tudi zasebnih ustanov, ki ponujajo podporo mladim. Vključevanje mladih je ena vodilnih tem OECD razvojnega centra (OECD Development Centre’s) ter njegovega dela na področju pomoči državam pri oblikovanju primernih politik za vključevanje mladih.

 

Okrepitev kapacitet in naložbe v mlade so eno od ključnih vodilnih orodij za uspešnejše vključevanje mladih v družbo. Pri tem se je potrebno zavedati speficik posameznih družbenih okolij, potreb ter pričakovanj, saj so le ta bistveno različna v različnih družbenih okoljih.

 

Pretežno se usmerjajo na področja zdravstva, izobraževanja, pridobivanja veščin kot tudi do celostnih podpornih storitev pri spodbujanju zaposlovanja (npr. podjetniška pomoč in inkubatorska dejavnost). Pri tem seveda ni univerzalnega sredstva za uspešnost, niti o tem ni soglasja, saj rešitve niso enostavne. Zato je potreben holistični pristop.

 

Ob tem je potrebno tudi zavedanje o pomanjkanju zanesljivih podatkov za nekatera družbena okolja, s katerimi bi analizirali kazalnike o položaju mladih. V teh primerih si OECD pomaga s študijami dobrih praks oz. izkušenj iz posamičnih primerov in dejavnosti na področju vključevanja mladih. Zlasti so za preučevanje zanimivi tisti primeri,  ki na relativno nizkem številu praks dokazujejo družbeni učinek (skladno z definiranjem t.i. »držbenih poskusov«, kot jih definirajo politike Evropske unije).

 

Družbam v razvoju kot tudi razvitim družbam povzročajo navedeni problemi velik izziv. Vse navedeno je razlog, da je problematika vključevanja mladih izrednega pomena, kot ugotavlja tudi g. Mario Pezzini, direktor OECD razvojnega centra. Zlasti v državah v razvoju predstavlja iskanje razvojnih rešitev možnost za preoblikovanja družb v t.i. »vključujoče« družbe, kar je lahko odgovor na sodobne izzive modernega sveta. Pri tem je odločujoča tudi vloga zasebnega, neprofitnega sektorja kot nosilca sprememb in trajnostnega razvoja.

 

IZBRANI IZZIVI IN PRIPOROČILA

 

Večina dejavnosti je usmerjenih v določanje posebej ranljivih skupin med mladimi (npr. nezaposleni itd.). Vendar je v praksi nadvse težavno pravično in natančno določiti kateri mladi spadajo v ciljno skupino in kateri ne, še posebej v državah v razvoju s slabo sledljivostjo (npr. pomanjkanje statističnih podatkov itd.). Zato so postopki ugotavljanja »pravih« ciljnih skupin lahko zamudni ter dragi, pogosto celo nepravični (prepoznana je ciljna skupina, ki je bolje »vidna«, ne nujno pa tudi najbolj potrebna pomoči). Enako težavno je mlade vključiti v oblikovanje programov, še vedno ostajajo vodilno orodje tradicionalni načini (donorske konference, članki v medijih itd.). V praksi to pogosto rezultira v načelni pripravljenosti mlade vključevati v oblikovanje politik, kar pa se v praksi potem ne zgodi.

 

Pri programih, ki financirajo podporno dejavnost za mlade je težavo mogoče minimizirati z zahtevo, da organizacije prejemnice denarja (npr. NVO) v postopek priprave projektov, programov in dejavnosti dejansko vključijo mlade. Enako tudi v postopke monitoringa in evalviranja. Uspešen ukrep je tudi vključevanje mladih v strateško načrtovanje razvoja nevladnih organizacij, kar omogoča dolgoročno usmerjenost delovanja NVO v prednostne izzive na področju mladih. Navedeno je mogoče še okrepiti s sistematičnim imenovanjem mladih v telesa organizacij (npr. upravne odbore itd.).

 

Naslednji izziv je, da so programi dosegljivi resnično pomoči potrebnim. Pri tem je potrebno imeti v mislih zmožnosti in omejitve pri ciljnih skupinah (ali se npr. mladi res lahko udeležijo večdnevnega treninga ipd.). primeri dobre prakse vključevanja kažejo, da je pomembna tudi finančna podlaga za vključevanja (npr. »The MasterCard Foundation« prakticira plačana pripravništva in podobne mehanizme, kjer mladi dejansko dobijo praktične izkušnje s samim dostopnim vključevanjem v program.

 

Ob tem je potrebno zavedanje, da mladi živijo v kompleksnem svetu, ukrepi za izboljšanje njihovega položaja pa ne morejo nastajati v izolaciji ter ne morejo ignorirati drugih deležnikov (družina, neformalna združenja mladih, verske skupnosti itd.).  zato je potreben holističen pristop. Mladi so (poleg tega da so mladi) tudi študenti, potrošniki, delavci, skrbijo za družbene potrebe itd. itd.

 

Razvojni poudarek naj bo na pozitiven razvoju mladih (Positive Youth Development), kjer mladi v procesu zbirajo kognitivne, družbene, socialne in psihološke izkušnje za učinkovito »upravljanje« svojega življenja. Npr. Fundacija Ayrton Senna razvija kazalnike za merjenje samopodobe pridobljene v okviru neformalnih programov izobraževanja.

 

Vsekakor naj spremljanje mladih terja celostno in trajno podporno dejavnost, tako glede virov (kadri itd.) kot tudi obsega dejavnosti (različne podporne dejavnosti).

 

Pri tem morajo izvajalci podpornih dejavnosti prevzeti tudi tveganje povezano z doseganjem učinkovitosti. Potrebno je tvegati ter poskusiti v okviru vodenih družbenih eksperimentov doseči čim večji družbeni učinek. Tveganje pri tem zmanjša izvajanje programov v partnerstvu z drugimi deležniki s podobnimi cilji.

 

Posebna pozornost je potrebna, da je doseženo vključevanje mladih, ki na »prvo žogo« niso vidni oz. niso tako energetični, vključujoči in motivirani. Zato je potrebno stalno prilagajanje programov potrebam teh ciljnih skupin (»Be reactive to stay relevant«).

 

Vključevanje mladih je zahtevna in kompleksna programska dejavnost. Zadnja ekonomska kriza je prinesla nove, dodatne izzive in izkušnje. Pri tem mora svoj del odgovornosti prevzeti tudi zasebni, neprofitni sektor. Način za njegovo uspešno vkljuečevanje je zlasti sodelovanje z drugimi deležniki (javni sektor, izobraževalni itd.), pri čemer učinkovito sodelovanje ostaja velik izziv.

 

 

PREDLOGI SKUP GLEDE UKREPOV ZA VKLJUČEVANJE MLADIH V SLOVENIJI

 

Slovensko sodelovanje v postopku oblikovanja OECD priporočil je bilo usmerjeno zlasti v vsebine, ki so sorodne oz. povezane s specifiko slovenske problematike povezane s položajem mladih, tako v okviru Slovenije kot tudi držav članic EU. Pri tem smo izpostavili zlasti:

 

Stopnja brezposelnosti mladih (15-24 let) je v zadnjih letih zaskrbljujoče naraščala (po podatkih Eurostata konec leta 2008 dvakrat višja stopnja brezposelnosti mladih  od splošne stopnje, leta 2012 pa se je ta količnik povzpel že na 2,6).  Konec leta 2013 je tako v EU-28 znašala 23,3%, Eurostat kot dodaten kazalnik uporablja delež brezposelnih mladih, ki je v letu 2013 v EU-28 znašal 9,8%.

Posebna pozornost (po podatkih Eurofunda) je potrebna tistim, ki niso niti zaposleni, niti se ne usposabljajo oz. izobražujejo – t.i. skupina NEET, saj so ti mladi bolj izpostavljeni revščini, socialni izključenosti in radikalizaciji. Stroški neudeležbe teh mladih na trgu dela na nivoju EU znašajo 153 mrd EUR (1,2% evropskega BDP).

Prizadevanja evropskih in nacionalnih institucij (npr. EESO mnenje SOC/503 – Ukrepi za zaposlovanje mladih – primeri dobre prakse) gredo v smeri pluralizacije ukrepov. Tovrstno pluralizacijo podpirajo tudi evropski socialni partnerji, ki so junija 2013 sprejeli okvir za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih s štirimi prednostnimi usmeritvami – izobraževanje, prehod iz izobraževanja v zaposlitev, zaposlovanje in podjetništvo.

Tako je npr. Evropska investicijska banka je leta 2013 uvedla program »Skills and jobs – Investing for youth«, vsakoletno (tudi v letih 2014, 2015) je program vreden 6 mrd EUR. Program je izvajan tudi v Sloveniji, saj je problem brezposelnosti mladih prepoznan kot eden najbolj aktualnih družbenih problemov.Ob tem pa študije in primeri dobre prakse ugotavljajo in dokazujejo, da so zlasti koristni ukrepi, ki mladim samim omogočajo oz. jih spodbujajo pri so-udeležbi oz. aktivaciji. Torej mladih ne postavljajo v vlogo prejemnikov pomoči, ampak jih z različnimi orodji in mehanizmi vključujejo v dejavnosti, ki izboljšujejo njihov položaj v družbi.

Za Slovenijo je dodaten argument za podporo aktivaciji mladih, ker Slovenija pri makro kazalcih na področju družinskih politik zaostaja za povprečjem EU28 pri deležu finančnih pomoči družinam v stiski, saj delež sredstev iz tega naslova zavzema le 9% vseh oblik pomoči (vir Quality of life in Europe: Families in the economic crisis, 3rd European Quality of Life Survey, Eurofund, 2014). Aktivacija je tudi ena od osrednjih osi prizadevanj na področju državne politike socialnega varstva (Nacionalni program, itd.).

Pri tem obstajajo številni raznoliki podporni ukrepi in mehanizmi na področju usposabljanj, svetovanj in podpore mladim pri zaposlovanju, samozaposlovanju ter zagonu družbeno podjetniške dejavnosti mladih.

Študije, raziskave in praksa, tudi v slovenskem prostoru, pa dokazujejo, do so ti mehanizmi le delno učinkoviti, saj so le omejeno podprti s konkretnimi finančnimi produkti, ki bi mladim omogočali dostopnost finančnih sredstev potrebnih za izboljšanje možnosti za vstop na trg dela (družbene naložbe v pridobivanje znanj, praktičnih izkušenj itd.). 

Dodatno težavo pomeni neobstoj finančno podpornih ukrepov, ki v obliki družbenih poskusov mladim omogočajo vključitev v družbeno podjetništvo ter prevzemanje odgovornosti brez (prevelikih) tveganj (npr. v času šolanja mladi poskusijo izvajati podjetniško dejavnost v okviru podjetja, ki jim ponudi varno okolje za začetek podjema), ki pa mladim obenem vendarle omogočajo realno izkušnjo podjetništva in aktivacije.

Še večja ovira jenepluralnost finančnega družbenega trga in ponudbe finančnih podpornih mehanizmov za mlade pri vstopu mladih na trg dela skozi samozaposlitev oz. vključitev v družbeno podjetništvo. Produktov prilagojenih potrebam in realnostim mladih enostavno na slovenskem trgu ni oz. so nedostopni, zlasti ker so mladi zaznamovani kot neprivlačna in tvegana naložbeza klasično tržno bančništvo ter tradicionalne modele financiranja (slaba boniteta, nezmožnost zavarovanja itd.).

Za Slovenijo je SKUP predlagal, da se opredelijo kot posebej pomembne ciljna skupina mladi (od 15 do 29 leta) ki bi lahko (še neprepoznan potencial) ali si želijo začeti, razviti družbeni podjem oz. se samozaposliti ali vključili v družbeno podjetništvo.

Pri tem je zanje ovira preveliko tveganje in/ali nedostopnost oz. pomanjkanje finančnih sredstev za:

• Financiranje pridobivanja znanj, izkušenj in kompetenc mladih potrebnih za njihovo aktivacijo v družbenem podjetništvu
• Poskusni vstop mladih v družbeno podjetništvo ter krepitev njihove odgovornosti za so-odločanje brez prevelikih tveganj zanje

·         Financiranje vstopa mladih na trg dela skozi samozaposlitev oz. vključitev v družbeno podjetništvo

Posebno pozornost in prednostno obravnavo terjajo mladi, ki prihajajo iz dodatno ranljivih skupin:

•       mladi, ki niso niti zaposleni, niti se ne usposabljajo oz. izobražujejo – t.i. skupina NEET

•       nezaposlene mlade ženske (od 15-29 leta),

•       nezaposleni z drugimi ovirami, ki izhajajo iz osebnih okoliščin zaradi katerih so posameznice/ki umeščeni med ranljive skupine.

 

Ključne potrebe mladih v Sloveniji so povezane s pomanjkanjem finančnih sredstev ter orodij za aktivacijo mladih, ki bi jim omogočala – brez nesprejemljivih tveganj, da se aktivirajo.

Potrebe ciljne skupine temeljijo na naslednjih vzrokih:

•       ni vedenja o možnostih na področju financiranja

•       ni dostopa oz. omejenost dostopa do finančnih sredstev za nova znanja in veščine

•       ni dostopa oz. omejenost dostopa do primernih finančnih sredstev za vključevanje mladih v družbeno podjetništvo

•       kljub morebitni zaposljivosti nimajo zaposlitve oz. niso aktivni, vključujoč nepoznavanje priložnosti na področju družbenega podjetništva

•       omejene oz. nezadostne možnosti poskusa vključitve v podjetništvo in prevzemanja so-odgovornosti brez prevelikih finančnih tveganj

•       ne-podjetna naravnanost uporabnic/kov

•       nerešeni osebni problemi uporabnic/kov

•       administrativne ovire

 

Kot možni inovativna orodja za vključevanje mladih je SKUP predlagal sinergijo:

• Uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij (aplikacija) za aktivacijo mladih pri reševanju družbenih problemov z družbenim podjetništvom (Information Technologies, Active Citizenship)
• Financiranja pridobivanja znanj, izkušenj in kompetenc mladih potrebnih za njihovo aktivacijo v družbenem podjetništvu (Social Investment)
• Davčnih namenitev za posameznike (Tax Credits)
• Mikro množičnih garancij in financiranja (Micro Crowd Guarantees, Micro Crowd Financing)
• Mikro družinskih finančnih shem (Micro Family/Friends Financing)
• Financiranja družbenih poskusov vstopa mladih v družbeno podjetništvo v varnem poslovnem okolju za pridobitev podjetniških izkušenj ter krepitev njihove odgovornosti za so-odločanje o financah brez prevelikih tveganj zanje (Social Experiment, Active Experience and Responsibilty, Risk Management)
• Mikro kreditiranja (Microcredits) 
• Financiranja vstopa mladih na trg dela skozi samozaposlitev oz. vključitev v družbeno podjetništvo

vse skupaj z namenom povečevanja možnosti mladih za uspešen vstop na trg dela v okviru družbenega podjetništva oz. podjetništva nasploh.

Po mnenju Evropske komisije je eden najboljših načinov umeščanje družbenih inovacij v obliki družbenih poskusov. Družbeni poskusi[1] kot možni sestavni del družbenega inoviranja se izvajajo na podlagi testiranja oz. poskusa na manjši ciljni skupini in so namenjeni oceni primernosti in učinkovitosti posega v politiko (“policy intervention”) oz. oceni učinka predlagane dejavnosti za širše ciljne skupine.

Relevantno področje za njihovo uporabo je tudi financiranje družbenih poskusov z namenom spodbujanja vstopa mladih v družbeno podjetništvo v varnem poslovnem okolju za pridobitev podjetniških izkušenj ter krepitev njihove odgovornosti za so-odločanje o financah brez prevelikih tveganj zanje (Active Experience and Responsibilty, Risk Management).

Navedeno umeščamo medSocial Investment – družbene naložbe v ljudi, ki so, takov raziskavah[2] kot tudi v politiki EU, prepoznane kot naložbe v socialno državo in ne prinašajo le socialnega napredka, ampak tudi koristi za gospodarstvo in javne finance[3]. Na njih temelji večina programov EU v novi perspektivi 2014-2020.

Aktivacija mladih in pridobitev praktičnih izkušenj sta ključna ukrepa za povečevanje zaposlovanje mladih (EESO, SOC/503, 2014), saj EU študije in primeri dobrih praks (Wiener Tochtertag Avstrija, Jobbridge Irska, Thinking outside the box Litva, Junior Company Program Achievement Kanada itd.) dokazujejo, da imajo družbe z integriranim formalnim in neformalnim spodbujanjem aktivacije in praktičnih izkušenj mladih (pripravništva, vajeništvo, spodbujanje podjetništva, neformalno izobraževanje itd.) nižjo brezposelnost mladih.

Uporaba informacijsko komunikacijskih tehnologij za aktivacijo mladih pri reševanju družbenih problemov (Information Technologies, Active Citizenship) je prepoznana kot zelo učinkovito orodje za njihovo aktivacijo, primerno zlasti zaradi velike uporabnosti pri mladih ter zaradi možnosti vključevanja socialnih omrežij in pridobivanja množične podpore (npr. množične garancije).

Davčne namenitve za posameznike (Tax Credits) so mehanizem, ki ga omogoča davčna zakonodaja v nekaterih državah in predstavljajo dopolnilni vir financiranja splošno koristne dejavnosti oz. družbenih naložb v ljudi. V Sloveniji je takšen primer dohodninska zakonodaja, ki omogoča davčnim zavezancem  t.i. 0,5% namenitev dela dohodnine. Pri tem letno ostaja velik delež sredstev nerazporejenih (cca. 6 mio EUR letno), čeprav namenitev zavezancev nič ne stane (sredstva sicer ostanejo v proračunih države in lokalnih skupnosti).

Inovativni družbeno poslovni modeli iz tujine (Poljska, itd.) omogočajo namenjanje teh sredstev tudi posameznikom (zlasti npr. iz ranljivih skupin), kar predstavlja znaten delež financiranja družbenih naložb. Inovativna uporaba teh sredstev omogoča tudi dostop do drugih virov financiranja (npr. sredstva zbrana z namenitvami so uporabljena kot garancijska sredstva v postopkih pridobitev dolžniškega kapitala – npr. pri najetju mikrokredita).

Family/Friends financing predstavlja mehanizem financiranja, kjer mladi oz. koristniki z lastno aktivacijo preverijo svoje podjetniške ideje v lokalnem okolju, ki jih pozna in skušajo pridobiti povratno informacijo o sprejemljivosti njihove ideje za rešitev družbenega problema ter zagon podjetniške dejavnosti, obenem pa jih lokalno okolje (prijatelji, družina, znanci, lokalna skupnost itd.) tudi finančno podprejo pri zagonu tovrstne dejavnosti. Finančna podpora je lahko v obliki nepovratnih sredstev (donacije itd.), namenitev iz naslova davčnih olajšav (npr. dela dohodnine, kar ima prednost saj zavezancev nič ne stane), posojil ali pomoči pri oblikah zavarovanj. MIkro sheme so praviloma omejene po višini sredstev (do npr. 25.000 EUR).

Pod mikrokrediti v Evropski uniji (Microcredit as a Tool of Ethical Financing for Sustainable Development,  APS 2011) razumemo posojila in različne oblike dolžniškega kapitala (npr. hibridno posojilo, ki ga je mogoče spremeniti v donacijo pod določenimi pogoji) do višine 25.000 EUR. Primarno so namenjeni za financiranje mikropodjetij (do 10 zaposlenih), financiranje socialno podjetniške dejavnosti ter financiranje samozaposlitve nezaposlenih ali neaktivnih posameznikov, v primerih ko vsi našteti nimajo dostopa do klasičnih virov financiranja (bančni krediti).

Po podatkih Evropske komisije je bil povprečen kredit v EU v letu 2011 v višini 4.506 EUR. Kot orodje za vključevanje ranljivih skupin je učinkovit zlasti pri ženskah (44% mikrokreditov), mladih (12%) ter migrantih (12%). Obenem je mikrokredit kot orodje za zmanjševanje brezposelnosti izrazito učinkovito (za eno zaposlitev je potrebna naložba v mikrokreditne sheme v višini manj kot 5.000 EUR, kar je bolj učinkovito kot drugi ukrepi na trgu dela – npr. javna dela itd.).

Pri poslovnih modelih mikrofinanciranja je za program MOVE najprimernejši (med štirimi pretežnimi modeli v državah EU) t.i. »Linkage Banking«, kjer mikrofinančni razvoj razvijata strokovna organizacija (v primeru MOVE je to Sklad 05) ter zainteresirana bančna(e) institucija(e).

Zato je SKUP predlagal, da se v okviru ukrepov in priporočil zlasti osredotočimo na:

• Inovativne rešitve na področju aktivacije in pridobivanja praktičnih izkušenj mladih pri zaposlovanju in aktivaciji v družbenem podjetništvu
• Inovativno financiranje pridobivanja znanj, izkušenj in kompetenc mladih potrebnih za njihovo aktivacijo v družbenem podjetništvu
• Razvoj inovativnih finančnih shem za dostop mladih do finančnih sredstev:
  
  • družinske finančne sheme
  • davčne namenitve za posameznike
  • množične garancije
  • mikrokrediti
• Razvite informacijsko komunikacijske tehnologije (aplikacija) za aktivacijo mladih pri reševanju družbenih problemov z družbenim podjetništvom
• Inovativno financiranje družbenih poskusov vstopa mladih v družbeno podjetništvo v varnem poslovnem okolju za pridobitev podjetniških izkušenj ter krepitev njihove odgovornosti za so-odločanje o financah brez prevelikih tveganj zanje
• Inovativno financiranje vstopa mladih na trg dela skozi samozaposlitev oz. vključitev v družbeno podjetništvo
• Ocenljiva vrednost družbenih naložb v znanje, izkušnje in kompetence mladih.